Ta vsebina je zaščitena z geslom. Za ogled spodaj vpišite svoje geslo:

Kompas in smeri neba (uporaba)

Starostna skupina: starejši MČ

Vsebinski sklop: Bivanje v naravi

Čas trajanja sestanka: 75 minut

Avtor sestanka: Rod Črnega mrava

Potrebščine, ki jih za izvedbo potrebuje vodnik:

  1. računalnik,
  2. kompas (po možnosti kakšno starejšo verzijo kompasa/busole),
  3. črno škatlo z napisom “Nima oči, a vendar te vodi, čeprav drhti, v pomoč ti je, mornar.,
  4. posodo z vodo,
  5. (šivalno) iglo,
  6. magnet,
  7. lepenko.

Potrebščine, ki jih za izvedbo potrebujejo otroci:

  1. računalnik,
  2. posodo z vodo,
  3. (šivalno) iglo,
  4. magnet,
  5. lepenko.

Ali bodo otroci v okviru sestanka opravili tudi zahteve za kakšno veščino?

Ne.

Uvodna motivacija

Srečanje je oblikovano na način, da vodnik preko zgodbe člane pouči o uporabi kompasa in smereh neba. Za začetek naj se vodnik skupaj s člani dobi preko videokonference (Zoom, Google Meet, Teams, Discord, …). Ko se vsi otroci zberejo, sledi zgodba.

Nekoč, pred davnimi časi je živel pomorščak Henrik. Že kot mlad deček je rad tekel po ladji, svoje otroštvo je preživel ob zvoku bučanja morskih valov in gledanju zvezd, ki so ponoči krasile nebo. Z očetom je preplul velik del sveta, na žalost pa je Henrikov oče močno zbolel. Mladi pomorščak je iskal zdravnika, ki bi pomagal njegovemu očetu, vendar nihče ni imel zdravilne rastline, ki raste samo na obalah Indije. Henrik se je zato odločil, da se poda na dolgo pot …

Pregledal je ladjo in se prepričal, da so vsa jadra cela, pregledal je zalogo hrane in vode, ki jo bo potreboval za pot, vzel je tudi zemljevid, zvezdno karto in črn zaboj, na katerem je pisalo

Nima oči, a vendar te vodi,
čeprav drhti, v pomoč ti je,
mornar.

NAMIG: Pri pripovedovanju zgodbe naj se vodnik čim bolj vživi, bere dramatično, vmes lahko članom tudi preko videokonference pokaže slike kot je zgornja, da članom čim bolj približa zgodbo.

Na tej točki vodnik zgodbo prekine, pokaže črn zaboj (ali pa črno škatlo od čevljev) s tem napisom (ki ga ima pri sebi) in vpraša člane, kaj se po njihovem skriva v škatli (pravilen odgovor je, da se v škatli skriva kompas). Ko člani ugotovijo, da gre za kompas, jih vodnik povpraša, zakaj uporabljamo kompas in tudi, zakaj bi kompas uporabljal Henrik, če se zna orientirati po zvezdah. Skozi pogovor je smiselno poudariti, da so naravni orientirji sicer lahko uporabni, da pa Henrik definitivno ne more predvideti tega, da se pooblači, kar bi lahko bistveno vplivalo na njegovo potovanje (ne bi več vedel, kje je, lahko bi obtičal sredi odprtega morja, zvezde niso tako natančne kot kompas, …).

 

Jedro vodovega sestanka

Vodnik članom predstavi kompas, ki ga je imel v škatli (predlagam, da si vodnik v rodu izposodi kakšno starejšo busolo, če jo rod ima, saj je tako pripoved bolj prepričljiva).

Npr. Kot ste pravilno ugotovili, je imel Henrik v svoji škatli prav tak kompas. Podaril mu ga je oče za njegov dvanajsti rojstni dan, njemu pa njegov oče in tako naprej. Sestavljen je iz limba (vodnik pokaže na limb in razloži njegovo funckijo), igle (pokaže na iglo in razloži njeno funkcijo) in ohišja. Dolgo časa je imel težave s tem, da je mešal smeri neba, saj si nikakor ni mogel zapomniti, kam kaže igla, zato mu je oče narisal spodnjo risbo.

Vodnik članom pokaže sliko vetrovnice in sliko razloži (kaj nam kaže, zakaj jo uporabljamo, kaj pomenijo oznake, …). Sliko lahko predvaja preko Zooma v obliki PPT predstavitve, lahko jo pokaže preko kamere, …

Vodnik nato člane vpraša, če želijo izvedeti, kaj se je s Henrikom zgodilo potem. Sledi nadaljevanje zgodbe:

Henrikova ladja je sprva zelo hitro napredovala, vendar je nato tretji dan zajadrala v osrčje nevihte. Ladjo je zibalo levo in desno, potrgalo je enega od jader, trup pa je nemočno pokal pod bučnimi valovi, ki so divje udarjali z vseh strani. Valovi so postajali vedno močnejši, okrepil se je tudi veter, zaradi česar je moral Henrik zviti jadra, saj bi v nasprotnem primeru potrgalo vsa jadra in bi Henrik obtičal sredi odprtega morja. Uspešno je zvil prvo jadro, medtem ko so dežne kaplje neusmiljeno padale na njegova oblačila, pri drugem jadru pa je bil Henrik nekoliko nepazljiv, zaradi česar je njegov kompas padel in počasi drsel v globoko morje. Henrik je bil skrušen, saj brez kompasa ni vedel, v katero smer je Indija, kaj šele, kam mora obrniti ladjo, če mora domov. Okrog sebe je nenadoma videl samo še ogromne valove, ki so zibali ladjo zdaj na eno in zdaj na drugo stran.

Naslednji dan je posijalo sonce, vendar je bil pomorščak Henrik še vedno pretresen. Obtičal je sredi morja, v daljavi ni bilo nikjer opaziti kopnega, niti ne drugih ladij. Enako je bilo tudi drugi dan, tretji dan pa se mu je posvetilo, kako bi se lahko rešil iz te grozne situacije in nadaljeval proti Indiji!

Vodnik ustavi pripoved in člane vpraša, kaj bi storili na Henrikovem mestu. Vodnik članom nato zaupa, da je Henrik izdelal svoj kompas iz stvari, ki jih je našel na krovu ladje (npr. imel je posodo, steklenice z vodo, v predalniku je izbrskal magnet, pri sebi je imel šivalni komplet, kjer je našel iglo, …).

Člani nato dobijo navodilo, da tudi sami izdelajo svoj kompas, in sicer bodo uporabili enake potrebščine, kot jih je imel Henrik, ki je uporabil posodo z vodo, iglo, magnet in kos zemljevida (člani naj uporabijo kos lepenke ali debelejšega papirja, lahko tudi zamašek). Vodnik naj nato člane vodi skozi postopek izdelave kompasa, pri čemer naj tudi sam skupaj z njim izdeluje svoj kompas. Pri izdelavi si lahko pomaga z naslednjimi posnetki:

Zaključek

Ko člani zaključijo z izdelovanjem kompasa, sledi zaključek zgodbe.

Henrik se je s svojo iznajdljivostjo rešil in po treh dneh končno našel pravo pot do Indije. Imel je srečo, da je hitro pri tamkajšnjih trgovcih dobil potrebne zdravilne rastline, nato pa je hitro odplul domov. Njegov oče je bil presrečen, da se je sin živ in zdrav vrnil domov, napitek iz zdravilnih rastlin pa je pomagal tudi očetu, ki je ozdravel. Ročno izdelan kompas je leta počival v podpalubju, oče in sin pa sta še dolga leta plula po širnem oceanu in iskala zaklade.

Opombe

Priporočila:

  • Če je možno, naj si pripomočke člani pripravijo že prej, saj bo tako ostalo več časa za srečanje (v nasprotnem primeru se zna zgoditi, da bodo kakšni člani ugotovili, da jim manjka določen kos, zaradi česar ne bodo mogli sodelovati in jim bo padla motivacija).
  • Vodnik naj prej povadi pripoved, saj bo zgodba bolj prepričljiva, prav tako naj prej razmisli o tem, kako vse lahko zgodbo vplete v razlago.
  • Člani si lahko kasneje ogledajo tudi posnetek tega, kaj se zgodi, če je zraven kompasa magnet in se pogovor v naslednjem srečanju napelje tudi na to, da se lahko zgodi, da kompas nekaj zmoti (https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174432810?s=tv) in zakaj je to pomembno pri pravilnem shranjevanju kompasov.
  • Člani lahko v naslednjem srečanju povadijo smeri neba, in sicer s pomočjo virtualnih delovnih listov (na povezavi https://www.liveworksheets.com/os542379ki je primer angleškega delovnega lista, kjer člani s pomočjo smeri neba iščejo koordinate, s katerimi nato zbirajo črke, ki vodijo do končnega gesla, vodnik pa lahko delovni list izdela tudi sam).
  • V kolikor ostane nekaj časa, lahko člani s pomočjo izdelanega kompasa izdelajo svojo vetrovnico, kjer zapišejo, kaj se v njihovi sobi nahaja na določeni smeri neba (Če se postavim na sredino sobe, na severu vidim …, na severovzhodu je …, na jugu najdem, …).